Ribolov v San Martinu (Martinsčica), otok Cres

San Martino (Martinsčica) leži na otoku Cres, do katerega prideš bodisi s kopnega pri Brestovi bodisi z otoka Krk. Ko si na otoku, pelji naravnost do križišča za San Martino, zavij desno do morja. Če se odločiš za Cres s trajektom iz Brestove, upoštevaj, da ob močni buri ali jugozahodnih vetrovih trajekt zaradi razburkanega morja ne pluje. Alternativa je torej pot na Cres z otoka Krk, ki je z mostom povezan s kopnim, s trajektom iz kraja Valbiska. Tam, ker je veliko bolj zavarovan, je promet trajekta skoraj vedno zagotovljen.

Obala San Martina (Martinsčica) je plaža iz peska in prodnikov, prekinjena z večjimi in manjšimi lesenimi pomoli. Dno je v povprečju globoko 8/15 metrov, z velikimi lisami peska in sipinami posidonije, skal je malo. Ko pa se pomakneš proti dvema rtoma, ki zapirata zaliv San Martino, se dno spremeni: veliko več skal in globine do 25/30 metrov.

Orade, šargi, arbuni in pavlovke so najpogostejši ulovi, v lokalnem pristanišču pa je treba omeniti brancine, da se ti ustavi srce, tako na dnu z živo vabo kot pri gladini s kozico.

Ponoči veliki ugori ne dajo čakati nase, če vabiš s sardelo ali lignjem, podnevi pa so črv rimini, bibi in murexi priporočeni za velike orade, ki so prisotne spomladi in poleti, do pozne jeseni. San Martino je kar dobro zavarovan pred jugovzhodnimi vetrovi in burjo, povsem odprt proti jugozahodu in severozahodu.
Značilna je zagotovo jama sredi zaliva, globoka okoli 55/60 metrov, ki je včasih služila kot past za tune.